Uf, kaj naj recem, res “zanimiva” sezona je za mano! Na koncu olimpijske sezone lahko po tehtnem premisleku recem le: srednje dobro. Zelela sem si vec, toda telo in posledicno “glava”nismo bili usklajeni. Ampak ne bom se kritizirala, v nasih sportnih karierah imamo vrhunce in padce in nekako srednje poti ( ko si zelimo po poskodbi nekaj izpeljati, pa vcasih izgubimo borbo s casom). Skratka, nic se mi ne dogodi brez razloga. Osvojila sem pomembno ucno lekcijo: nicesar se ne smem silit in pa ko si v harmoniji sam s sabo, tudi tvoja ekipa diha s tabo.
Eno od teh dveh lekcij sem potencirala, drugo pa negirala.
Po dooolgem dopustu in redkih trenutkih, ko se mi je “posvetila”kaka misel o samem teku oz. dveh tekih na OI, sem sklenila, da sem odtekla toliko kot sem bila pac v tistem trenutku pripravljena. Pa ne mislim toliko fizicno, temvec bolj psihicno. Ponavadi se veselim velikih tekmovanj, letos pa sem odsla na OI z cudnimi obcutki, se prepolna vtisov z zadnjih tekem, priprav in medijskega pompa okoli olimpijskih iger. Zelela sem si medaljo, hkrati pa sem se zavedala, da mi manjkajo nekateri elementi treninga, oz. lahko pricakujem zelo dobro pripravljeno konkurenco. Ponavadi mi to uspe vse eliminirat pred samo tekmo in iztisniti maksimum, letos pa se ni poklopilo.
Kakorkoli dozivela sem dobro organizirane olimpijske igre in sem se toliko bolj veselila nasih medalj, Primozevo zlato, Marijino 6.m ter drugih slovenskih medalistov.
Po zadnji tekmi v Roveretu, sva se z Urosem odpravila v New York. Po dolgem casu sem bila spet “doma”, v mojem drugem svetu, kjer sva z sosolko Ano obujali spomine na najina studentska leta na USC-ju v Los Angelesu. Najin svet je sedaj tako razlicen, saj je Ana ubrala poslovno pot v banki Morgan Stanley, jaz pa sem se pred 6. leti posvetila nadaljevanju sportne poti. Teden dni z Ano in Yaserjem ( mozem) je minil kot tren. Uros je bil tako fasciniran nad utripom NY, da si je obljubil ponoven obisk.
Naslednja postaja: Los Angeles. Vedno, ko pristajamo na LAX-u me prevzame obcutek, kot da sem se vrnila v rodno mesto st.2. Stvari se niso dosti spremenile od mojega zadnjega obiska pred tremi leti. Tokrat sva se z Urosem naselila v Huntington Beach k Lari in Speli ( bivsa sosolka iz Gimnazije Siska:). Komaj sem cakala, da se zopet vsi slovencki snidemo. Ne vem zakaj, ampak ena najvecjih vrednot v mojem zivljenju so mi vsi prijatelji in prijateljice s katerimi skusam obdrzati stike po celem svetu ( trenutno na treh kontinentih). Prav uzivam, ko se po nekaj letih zopet srecamo, obujamo spomine, zaupamo prihodnje cilje, ugotavljamo kaj se nam je vmes zgodilo, kako smo napredovali….
Res sem hvalezna vsem prijateljem, ki so stopili na mojo pot in mi vsak ( zavestno ali nezavestno) pomagali na moji poti in osebnostni rasti.
Najin dopust se je nadaljeval v Napa Valley , dolino vinerij blizu San Franciska. Tudi vino se v Ameriki prodaja le v masovki. Predstavljala sem si majhne kleti in degustacijo vin v vinski kleti, naletela pa sem na “gradove” in trume turistov, ki derejo na degustacijo vina v posebne sobe. Bilo je zanimivo, ampak nas Stajerc je rekel, da imamo bel vin boljsi v Sloveniji! Nisem strokovnjak, zato sem se strinjala z njim.
Ob povratku v LA, sem se udelezila se tecaja Advance coursa v soli Landmark education. Samo ime ne pove veliko, zato pa je vsebina toliko bolj zanimiva: ucimo se o sebi, o interakciji z ljudmi, zivljenju in opuscanju nasega mocnega egoizma. Udelezenci tecaja smo bili popolni neznanci ( ucitelji, igralci, poslovnezi, delavci, studentje, sportniki ), ki smo po treh dneh in 12-urnem ucnem programu naredili nekatere korenite spremembe v nasih vizijah za prihodnost. Mocno dozivetje skupnosti. Za tiste, ki si zelijo spoznati zakaj so tu in s kaksnim namenom…
Back to Slovenia. Zopet doma. Vmes sem “poslusala”sebe in se odlocila, da nadaljujem z mojo sportno kariero. Seveda imam v novembru in decembru se nekaj starih solskih grehov, ki klicejo po zakljucku. V januarju pa se nameravamo odpraviti z majhno grupo v Avstralijo. Najprej na priprave potem pa na udelezitev dveh tekem v februarju. Moji cilji neslednje leto so Svetovno prvenstvo in Sredozemske igre.
Poleg tega, pa sva se z Urosem odlocila odpreti menadzersko agencijo za atlete ( kasneje se druge sportnike). Najina partnerja sta se Milos Sterle in Tina Murn. Vsak izmed nas je strokovnjak na svojem podrocju. Tina za pravne zadeve, Milos za finance, Uros je vodja projekta in sportni menadzer, moja malenkost pa PR oz. prepoznavno ime za prve stike z organizatorji mitingov in sponzorji. V nekaj letih bi radi imeli pokrite vse sklope, ki jih potrebuje vrhunski atlet za doseganje odlicij. Vsi smo aktivni ali bivsi sportniki in vsak od nas je izkusil neko podrocje, ki bi mu pripomogel pri izboljsavi rezultata, pa ni imel za sabo podpore. Skratka, to bo agencija, kjer bomo iskali vedno nove izzive.
Na koncu bi se rada ZAHVALILA VSEM MOJIM SPONZORJEM : Podjetje TOM, Merkur, Slovenska vojska , Avtohisa Vrtac, Atletsko zvezo, AK Triglav Kranj, Trgovina Kalcek, Zavarovalnica Maribor, Peeroton, NAVIJACEM, MOJI EKIPI MOZU UROSU, TRENERJU MILOVANU SAVIC, DR. NADI KOZJEK, BOSTJANU AHACIC, LUKU SLABE ,MASERKI MATEJI IN KATJI, MARJANU OGOREVCU, DR.VESELKOTU, DR.PILIH,PRIMOZU KALISNIKU ki so mi stali IN MI SE STOJIJO OB STRANI na moji SPORTNI POTI. HVALA VAM!!!!
En soncen dan vsem, Brigita